We are terekeme

Oh, kakšen dan je za nama... Nikoli, nikoli si ne bi mogla zamisliti česa podobnega. Iz Ardahana sva se odpravila proti Karsu, plan je bil priti do ruševin starodavnega mesta Ani ob armenski meji. Sonce je sijalo in prav prijetno presenečena sva bila, kako toplo je - tam do 21 stopinj. Že začetek poti je bil čudovit:

Potem pa sva prišla do jezera Cildir ( 2000 mnm!!! ) Cesta je šla tik ob njem, in ves čas se nama je smejalo:

Toplo priporočava cesto z oznako 010.

Malo naprej od mesta Arpacay sva se ustavila na bencinski črpalki in tam povprašala, po kateri poti se bi bilo najbolje iti do Anija. Tam sva izvedela, da se v bližnjem Kuyucuku odvija festival, pa sva se odločila da greva malo pofirbcat. In, seveda se je splačalo ;)

Na koncu vasi sva zagledala postavljene šotore in že od daleč se je slišala glasba. Takoj, ko sva stopila z motorja so naju obstopili ljudje in naju začeli spraševati iz kod sva in kako to, da sva prišla sem. Srečno naključje, je bil najin odgovor :) Izvedela sva, da je na bližnjem jezeru ( Kuyucuk Golu ) pravi raj za ptice, to sva se kmalu prepričala tudi sama.

Ampak najprej je bilo treba zaplesati:) Ne vem če nama je šlo najbolje, toda midva sva se imela prav luštno :) Od trenutka ko sva stopila z motorja dalje, se nama je prav na široko smejalo. Ljudje tu so res neverjetno prijazni, imava res prav srečo, da sva prišla sem. Dobila sva za jesti, za piti, skupaj smo zaplesali ( dobro, ostali so plesali, midva sva se prestopala zraven in malo kvarila usklajenost :) ) in se malo pomenili. No, žela sva aplavze in smehe s tem ko sva v mikrofon vpila "We are terekeme" ali nekaj podobnega :))) pomenilo naj bi "Midva sva turka" :D Ponudili so nama, da prenočiva kar tu, in seveda sva z veseljem sprejela.

Sva bila kar ena taka mini atrakcija, počutila sva se res kot častna gosta :) Ne vem, če so naju že kdaj prej v življenju tolikokrat slikali, pa še intervju sva morala dat, hehe :)

Danes sva spoznala toliko čudovitih ljudi, komaj verjamema kakšno srečo imava. Več sreče kot pameti ;), kot vedno.
Jezero je resnično čudovito, polno najrazličnejših vrst ptic. Pred desetimi leti ga je "odkril" Cagan H. Sekercioglu, ki objavlja za National Geographic in je tudi motorist :P. Na tem jezeru se ustavijo ptice med migracijo in trenutno imajo identificiranih 321 vrst. Danes je bilo moč videti celo pelikane in flaminge (ker imava toliko sreče, je ravno višek sezone) in temu je namenjen današnji festival.

Ko smo se vračali z jezera, smo se ustavili še na čaju pri eni družini.

Res, tu so vsi tako prijazni, nasmejani, tudi ko sva se vozila so naju nonstop pozdravljali. Večer je bil spet poln presenečenj, Klemen je še malo plesal ( ravno en dan prej si je zaželel plesati na kako lokalno glasbo, pa se mu je želja hitro uresničila :) ):

Vmes je bilo treba narediti še par nasmehov:

Po večerji se je zbrala cela vas in poslušali smo prav poseben koncert z domačo muziko:

Ob polni luni in triljoni zvezd, lahko noč!