Pa v trgovino smo še šli, kar z mini traktorjem - teh mašin je po Turčiji polno, so pa kar praktične. Takole smo izgledal:
V hiši so štirje bratje z družinami, a drugače živijo drugje, sem pridejo le poleti za en mesec, ko je potrebno obrati marelice. Tako da sva spet imela srečo :) Že prejšnji večer so po večerji na obisk prišli sorodniki in se ob čaju malo menili. In tudi ob zajtrku je bilo veliko ljudi, nama je bilo to prav všeč :) Verjetno si bova od Turčije najbolj zapomnila ravno takšne trenutke. Thank you for having us stay and for everything, we miss you already!
Z veseljem bi še podaljšala, a na žalost nisva mogla predolgo ostati tam, saj naju je čakalo še cca 450 km do Kapadokije, bolj natančno do kraja Göreme.
Smo si izmenjali kontakte, tako da upava, da se še kdaj vidimo. Tako ali tako morava še enkrat v Turčijo, ker sva izpustila kar nekaj zanimivih stvari na jugu, med drugim tudi nekaj offroad potk. Očitno bomo le lahko šli skupaj z Gabijem in Teodoro :) če si Gabi ne bo spet kaj naredil :P
Za na pot sva dobila še polno marelic, ki sva jih komaj spravila med prtljago, poslovili smo se, dobila sva še kozarec izvrstnega domačega višnjevega soka za energijo (njami), nato pa sva se spravila na motor.
Nisva šla po ta hitri/glavni cesti, raje sva se odločila za manjše ceste, ki so naju vodile čez kar nekaj prelazov. Tako da tudi vročina ni bila tako huda, se je dalo preživeti. Kot sva opazila, so te ceste dostikrat občutno manj prometne, kvaliteta ceste pa ni dosti slabša od ta velikih. Tako da sva lahko dosti hitro napredovala. Vmes je bilo edino nekaj prašnega makadama - kar je fuul fajn, če vsi tovornjaki na polno divjajo in te na polno sprašijo... Drugače so pa te ceste prav fajn, razgledi nekaj norega, in spet sva lahko opazovala spreminjanje pokrajine. Je pa prav zanimivo, ker ima Turčija ogromne planote in imaš vtis da se voziš nekje po nižini, potem pa pogledaš na višinomer in ti piše da si na več kot 1000 metrih!
Ko sva se spustila z zadnjega prelaza, je začela Beštija sporočat, da bo treba počasi tankat. Ker se ni tako mudilo in ker je Klemen na vsak način hotel Shell ali BP črpalko (boljša kvaliteta bencina), sva se peljala mimo kar nekaj črpalk. Potem pa kar nekaj časa nobene. No, števec dometa (range) se je spustil na 20km, pa potem na 10km, pa na 5km, in se spuščal. Saj, bencina sva imela še par litrov, tako da sva imela načeloma še nekaj fore. Prva črpalka... zaprta. Na naslednji jim je zmanjkalo bencina (95), ampak smo vseeno iztistnili par litrov, tako da je bilo dovolj še do naslednje, ko sva najino Beštijo napojila s skupno 32.5 litri (od 33), hehehehe :) Samo da nama je uspelo prit :)
Klemen je bil malo utrujen in siten, se je na začetku celo pritoževal, da tale Kapadokija ni nič posebnega (od vsega kar sva videla v zadnjem tednu). Potem pa sva zavila v Göreme:
Je hitro spremenil mnenje in postal boljše volje :) Tako da sva prav vesela, da tukaj ostaneva dve noči. Razgled s terase najinega začasnega domeka je tudi nekaj posebnega
Ni komentarjev:
Objavite komentar