ponedeljek, 23. junij 2014

Egejsko morje

Včeraj se nama ni dalo pisati bloga, tako ali tako se ni zgodilo nič posebnega. Zjutraj sva se iz Pamukkal napotila proti obali, v smeri proti Izmirju. Sama cesta ni bila nič kaj posebna (lepa sicer), opazila pa sva, da so na cestah boljši avtomobili in v njih slabši vozniki...

Ob obali, malo naprej od mesta Foça sva se zakampirala na plaži - tokrat sva morala plačati 20 lir. Računajo vstop na plažo, in je ista cena ali se tam zakampiraš, ali pa si samo čez dan. Drugače bolj ali manj neurejena zadeva, ni ravno kamping, ampak za eno noč preživiš. Ob najinem prihodu je bilo še polno ljudi, zvečer pa so skoraj vsi odšli. Drugače je bila plaža čudovita:

Tudi voda je bila zelo čista, sva bila kar malo presenečena. No, ponoči nisva najbolj mirno spala - veter je prav čudno pihal in žvižgal, tako da sva se nonstop zbujala. Tudi Klemnovo smrčanje ni bilo ravno uspavalno...

Zjutraj sva se s težavo le spravila k sebi, a po nasitnem zajtrku ( makarončki, hehe ;) ) in čaju nama je le uspelo. Samo Klemen je moral v vodo, da se je zares zbudil :) Uspelo mu je najti en zanimiv kamp (Ada) na otoku Cunda, najin cilj za danes.
Ob Egejskem morju nimava več občutka da sva v Turčiji, vse skupaj naju spominja na Grčijo... Je res lepo, temperature perfektne, na nebu pa brez oblačka!
Danes sva tako naredila le 90 kilometrov, in se odločila za počitek ob obali.

Tale kamp je kar daleč od mesta in je ravno prav umirjen, ljudi sicer je nekaj, ampak ni gneče, tako da si lahko izbereš praktično katerikoli ležalnik :)

Nama je zelo všeč, imava celo mizo, stole in pa luč :) Tudi plaža je prav prijetno urejena ( ležalniki!!! ), za sosede pa imava ene par motoristov. Voda je super, čista in ravno prav hladna. Pa cel čas malo pihlja, tako da vročina ni prehuda. A je kdo fouš? ;)

Na večerjo sva šla kar v mesto in si privoščila kilskega brancina, njami! Sva se tudi založila s hrano in pijačo - glavna zvezda jutrišnjega dne bo pet(5!)kilogramska lubenica :) Se nama že cel čas odkar sva v Turčiji lušta lubenica, na vsakem vogalu jih prodajajo, midva pa je ne moreva vzet na motor. Tako da si bova zdaj končno lahko dala duška :) Za pripravo sva že danes zmazala melono, v 5 minutah.

Jutri je cel dan v planu počitek - ne bova pisala bloga, pojutrišnjem pa naju čaka 400 kilometrov proti turško-bolgarski meji. Najina avantura se na žalost končuje, upava na srečno in hitro pot nazaj. Ampak najprej, lubenica :)))
Lahko noč, Klukca

Ni komentarjev:

Objavite komentar