Hribovska pomorščaka

Dan sva spet začela prelepo:

Še pred zajtrkom sva dobila obisk. Lastnik zemlje, na kateri sva kampirala, nama je prinesel par obeskov za spomin in nama zaželel srečno pot. Včeraj sva očitno preplačala ;) kako lepo...

Hvala ker ste držali pesti, niti kapljice dežja, v celem dnevu :) začela sva s hitro cesto:

Tako da sva prvih 100km skoraj preskočila. Pokrajina da dol padeš...

Ker sva časovno pripravljena na prelaze, sva si rekla da bo za začetek 1440m dovolj. Cesta med krajema Duragan in Alacam je ena najlepših panoramskih cest ki sva jih kadarkoli prevozila. Vseh 85km je solzno lepih. Začne se ob jezeru, ki ga ni več:

Za ovinkom je sicer sledilo presenečenje. Najprej sva mislila da je krava, ampak je bil divji prašič v velikosti krave (skoraj čez cel pas!). Povožen, imava sliko, ampak ni primerna za objavo (sva mislila da bo, ampak ko pozumiraš se vse vidi), da naju ne bo kdo obtožil bruhanja :S

No, to pač ni del ceste. Hitro se vzpneš nad 1000m, potem pa sledi 50km navdušenja. Zanimivo je to, da sem imel stalno občutek kakor da se vzpenjava, ampak ni bilo čisto tako. Potem pa ko se obrneš navzdol in zagledaš Črno morje v daljavi... UAU!!

V glavnem, res priporočava:

To naju je spodbudilo, da si vzameva še kak dan več za te kraje in narediva še kakšen krog več čez gore. Jutri če bo vreme se vzpneva nad 2000m, pojutrišnjem pa upava da na 2600m (prelaz!), vrhovi so še precej več! Kako nama špila :D

Spet na hitro cesto in na zemljevidu opaziva en lušten rt, fajn izven glavne ceste. Si misliva da bo pa tu sigurno kakšen kamp, tuš bi nama dobro del. Ni bilo dolgo in čisto slučajno, ga res najdeva (v Turčiji so kampi zelo redki) in še restavracija je:

Takoj ko sva se ustavila, sva dobila turško dobrodošlico:

Vedno, kjerkoli se ustaviva, dobiva ponudbo za čaj. Prav zanimivo, tudi ko sva tankala, naju ni vprašal kater bencin, ampak "a bi čaj?" :D to je noro! Za kavo redkokdaj slišiš in tudi Lucija se počasi spreobrača, hehehehe :)) za sosedo imava eno tako kuro...

(upava na svež zajtrk :))) )

V "kampu" (ni bilo znaka za kamp, je bolj po domače) sva si privoščila ocvrte sardelice (himsi), mimogrede pa se posnela v hitrem posnetku:
http://www.youtube.com/watch?v=m8Jpq9QlYTY

Ker sva doživela enkraten sončni zahod. Ko sva mislila da se je sonce že popolnoma skrilo za oblake, nama je mežiknilo še enkrat.

Res sva dva srečkota :)
Lahko noč!