Iz mesta Edirne sva štartala dokaj zgodaj in hitro prispela do turško-bolgarske meje. Tam sva se kar precej zamudila ( vračilo davka je bil tak mali preizkus potrpežljivosti za Klemna ) a vseeno ob čisto normalni uri prišla na bolgarsko stran. Pot po Bolgariji je minila hitro, brez kakršnihkoli posebnosti. Mogoče samo glede voznikov - kakšno olajšanje, ko imaš na cesti ljudi, ki ti ne vozijo za ritjo in kažejo razumevanje voznih pasov!!! Sva bila čisto šokirana, ker sva se v Turčiji že vsega hudega navadila, tako da je bila vožnja prav prijetna.
Sončnice so naju povsod spremljale:
Na srbski meji naju je presenetila prijaznost policistov in carinika, se nama je kar smejalo. Na cesti proti Nišu sva se mimo konkretne kolone odpeljala na njen začetek in tam skupaj z motoristi iz Litve počakala, da so nas spustili naprej. Menda so prej minirali cesto in jo je bilo treba še sčistiti.
Lucija je bila malo nestrpna, ker je bilo kar precej oblačno in ni imela prevelike želje oblačiti dežne opreme. Vreme je zdržalo.
Preko bookinga sva že prej rezervirala sobico v hotelu in bila prijetno presenečena nad urejenostjo sobe. No, Klemen je bil navdušen tudi nad prijazno receptorko ;) Privoščila sva si večerjo in vroč tuš, nato pa padla v posteljo. Sva le prevozila 750 kilometrov, nekje se mora poznat :)
Ponoči je bilo v Beogradu neurje, zjutraj pa sva se zbudila v popolno jasnino. WOOHOO! Tudi temperature so bile malo nižje - tam okoli 20 stopinj (super za na motor, midva sva se bala da bo tam okoli 30), in čeprav je bila avtocesta dolgočasna, se je dalo preživeti. Sva bila kar presenečena, da sva tako hitro prišla v Slovenijo - ob pol petih sva bila že v Mariboru! Tam sva si privoščila kosilo in sladoled, ter obiskala Svena z družinico. Nama je prav pasalo narediti malo daljšo pavzo (najine ritke so nama bile hvaležen, hehe). Nato pa naprej v Velenje, kjer sva prespala v kampu ob jezeru. Lucija je tam ostala na taboru Tora Dojo (tole je prispevek iz 2011), Klemen pa je že naslednji dan odšel na Gorenjsko pozdravit moto babico in ostale domače.
Kako sva se imela v Turčiji? SÜPER!!! Klukca priporočava ;)
