Zjutraj nama je ob zajtrku uspelo najti webcam s Transalpine in ko sva ugotovila da tam sije sonce sva navdušeno pospravila vase kar je bilo na mizi (dobro, pa polovico) in se spakirala. Ko sva se poslovila od naše prijazne gostiteljice je pričelo rositi tako da naju je skoraj malo skrbelo, a ko sva prispela do Transalpine sva ugotovila da se na drugi strani kaže sonce. Morava priznat, da nama je Transalpina dosti bolj všeč kot pa Transfagarasan, sploh Klemnu - boljši ovinki, lepši razgledi. No, s Transalpine sva nato zavila proti mestu Brezoi nato pa proti delti Donave. Po 450 prevoženih kilometrih naju je presenetil sončni zahod in tako sva se znašla v neznanem kraju brez prenočišča. In zopet se je zgodilo nekaj neverjetnega. Družina, katero sva vprašala, če je kje v bližini kakšen penzion ali kamp, naju je vzela k sebi za nocoj. Kar tako, popolne neznance so vzeli v hišo... Dobila sva še večerni prigrizek in odlično družbo. Uau! Romuni so res super, kaj naj drugega rečeva. Tako, zdaj pa greva spat.
Začetek Transalpine:
Ponekod svež asfalt:
A na ovinkih je vseeno treba biti previden:
Razgled iz prelaza:
Malo pred krajem Brezoi:
Zadnji čas za iskanje prenočišča, zato zavijeva iz glavne ceste:
in spoznava simpatično in zelo zelo prijazno družino Iliescu:
Ni komentarjev:
Objavite komentar