Guma namreč. Ampak to je bilo šele na koncu, k sreči. Še prej sva se imela priložnost poditi po makadamskih cestah po tako lepi pokrajini, da dol padeš! Zjutraj sva se raje dobro spočila in malo kasneje štartala. Plan je bil priti od jezera Vidraru do kraja Salatrucu po manj znani gozdni poti, po kateri drugače poteka tudi rally dirka, katere roadbook sva imela pred sabo.
In praktično takoj ko sva zavila na stransko cesto se je začelo - Klemen je moral kar pazit saj je bila cesta zaradi dežja v preteklih dneh precej razrita, Lucija pa se je morala fejst držati, da je ostala na motorju. Oba pa sva bila čisto navdušena nad pokrajino, skozi katero sva švigala.
Tako se nama je uspelo prebiti preko cca 15 km makadama, ki ga je na nekaterih mestih voda precej zdelala - so nama skoraj oči ven stople ko sva se peljala mimo luknje, ki je bila več kot meter globoka in prav toliko široka! So pa bili razgledi res neverjetni
slike so dejansko bolj bled odsev te lepote. Tako sva dala čez cca 15 km makadama skozi gozd in pašnike, potem pa...
Hja, zgleda da je malo ceste sfalilo - jo je hudournik snedel. Klemen je sicer poskusil najti kakšno alternativno pot pa sva ugotovila, da je druga stran polna mokrega mulja in naplavin, tako da ne bi šlo.
Tako je edina opcija ostala vrnitev po isti cesti, saj nisva hotela riskirat. Vrnila sva se k jezu,
mimo pravega Drakulovega gradu Poienari:
in nato do mesta Curtea de Arges, od tam pa po cesti 7D proti Salatrucu in skozi Perisani proti Cainenii Mici. Presenetila naju je kvaliteta ceste - kar dober makadam, brez hujših lukenj, navkljub padavinam v preteklih dneh. In pa pokrajina...
Vau! Definitivno najlepša kar sva jo do sedaj imela priložnost videti v Romuniji! Kljub dobri cesti pa je potrebno pohvaliti Beštijo - ne verjamema, da bi lahko s katerimkoli drugim motorjem rila po romunskih rovtah, in to oba (Lucija je bila ves čas na motorju), polno naložena. Pohvala BMWju! Na tej cesti očitno niso navajeni turistov, tako da sva bila deležna precej radovednih pogledov, otroci pa so naju navdušeno pozdravljali.
Le domače živali niso bile najbolj presrečne - kure so zmedeno švigale naokrog, goske so na naju jezno pihale, prašički so cvilili in se podili po cesti, pa na vsake toliko se je še kakšen pes zagnal v naju. No, temu se lahko reče štala na cesti ;)
Je bilo prav zabavno, samo je treba imet kar mirne živce. Ampak je vredno tega. Danes je bil res čudovit dan, se nama je cel čas smejalo.
Tako sva prispela do glavne ceste proti Brezoi
in se od tam napotila naprej proti Transalpini mimo jezera Vidra. In le malo naprej od jezera je Klemnu začel senzor pritiska v gumah javljat nizek pritisk v zadnji gumi. Sva se ustavila pred nekim penziončkom in odkrila manjši problem.
Tako sva zaključila današnji dan in jutri upava, da dobiva novo gumo (ta je že skoraj oddelala svoje, za offroad pa tisti kit za popravljanje žal ni dovolj). Še enkrat se lahko samo iskreno zahvaliva Gabiju, tako za nasvete glede poti, kot za skrb in vso pomoč pri iskanju nove gume. THANK YOU GABI, YOU ARE OUR GUARDIAN!
Malo umazanije, da se vidi da nisva kar tako ;)
Vau! Definitivno najlepša kar sva jo do sedaj imela priložnost videti v Romuniji! Kljub dobri cesti pa je potrebno pohvaliti Beštijo - ne verjamema, da bi lahko s katerimkoli drugim motorjem rila po romunskih rovtah, in to oba (Lucija je bila ves čas na motorju), polno naložena. Pohvala BMWju! Na tej cesti očitno niso navajeni turistov, tako da sva bila deležna precej radovednih pogledov, otroci pa so naju navdušeno pozdravljali.
Le domače živali niso bile najbolj presrečne - kure so zmedeno švigale naokrog, goske so na naju jezno pihale, prašički so cvilili in se podili po cesti, pa na vsake toliko se je še kakšen pes zagnal v naju. No, temu se lahko reče štala na cesti ;)
Je bilo prav zabavno, samo je treba imet kar mirne živce. Ampak je vredno tega. Danes je bil res čudovit dan, se nama je cel čas smejalo.
Tako sva prispela do glavne ceste proti Brezoi
in se od tam napotila naprej proti Transalpini mimo jezera Vidra. In le malo naprej od jezera je Klemnu začel senzor pritiska v gumah javljat nizek pritisk v zadnji gumi. Sva se ustavila pred nekim penziončkom in odkrila manjši problem.
Tako sva zaključila današnji dan in jutri upava, da dobiva novo gumo (ta je že skoraj oddelala svoje, za offroad pa tisti kit za popravljanje žal ni dovolj). Še enkrat se lahko samo iskreno zahvaliva Gabiju, tako za nasvete glede poti, kot za skrb in vso pomoč pri iskanju nove gume. THANK YOU GABI, YOU ARE OUR GUARDIAN!
Malo umazanije, da se vidi da nisva kar tako ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar