Skoraj!

Vsake dobre stvari je enkrat konec, tudi najinega dopusta v Romuniji. Šele ko sva včeraj pisala blog sva ugotovila, da naju čaka kar 700 kilometrov do Medžimurja, in ne 500 kot sva imela v mislih. Ups... Nič zato, vseeno sva se imela zjutraj čas posloviti od Gabija in Teodore, za kratek čas smo poskusno celo zamenjali motorje in prišli do ugotovitve, da sta oba motorja odlične mašine, da pa menjali vseeno ne bi, hehe :) Še prekmalu pa smo se morali raziti, vendar upava, da se še vidimo, v Romuniji definitivno, po možnosti pa še v Sloveniji in pa drugje po Balkanu. Tako sva se midva obrnila proti mestu Arad in se do meje z Madžarsko (Nadlac) vozila po zelo urejeni cesti, ki vodi skozi prijetno romunsko pokrajino.

Ugotovila sva, da bova potrebovala nekaj časa, da se odvadiva romunske vožnje - kar hitro se navadiš hitre vožnje. Spotoma sva srečala še tri Slovake, ki so se ravno vračali iz EnduRomaniacs - so zgledali kar zdelani, midva pa tudi, hehe. Na Madžarskem sva po hitrem postopku zavila na avtocesto in jo pičila proti Lendavi. Na poti sva še ugotovila, da sva priča masovni migraciji Madžarov - očitno so vsi šli na morje, tako da je bila kar gneča na cesti.

Kljub temu je šlo zadosti hitro in navkljub umirjeni vožnji sva že ob sončnem zahodu srečno prispela v Medžimurje, h Klemnovemu dediju, ki nama je pripravil izvrstno juho iz domače zelenjave, mmmmm. Pa palačinke za sladico, njami. Jutri naju čaka še postanek v Mariboru, na sladoledu, nato pa povratek v Ljubljano.