SS198

Teli trije igrivi nemški popki so bili najina budnica:


Slučajno nama je ostalo eno granatno jabolko, tako da je bil pač sladica za zajtrk. Seveda sva ga delila z otroki, ki so ga prvič poskusili. Od takrat smo bili najboljši prijatelji, hehe :) "mmm slastno", je bil komentar. No, v zameno sva dobila predstavo mečevanja in krekerje :D

Kakšno uro po štartu sem ustavil v pneumatik centru, da mi ponovno scentrirajo sprednjo gumo. Sicer je trajalo eno uro, da sva sploh prišla na vrsto, ampak je uspelo v nulo. Kolikortoliko. Ugotovil sem, da je feltna kriva :( se pa vseeno manj trese kot prej, tako da bo do doma čisto ok. Ni mi jasno zakaj so te napere tako mehke, že s prejšnjim sem imel isti problem. Sicer je res, da sva na poti iz Saleccie enkrat orenk udarla v skalo, pa se mi vseeno zdi, da udarec ni bil tako sunkovit. Tudi feltna ni nič opraskana... eh ja, bo že.

Turistični vodič naju je zapeljal proti zahodni obali, čez nore prelaze, skozi mesta na hribu:


Po skromnem, a domačem kosilu so se prilegle sveže fige, nabrane ob cesti. Še dobro da se niso za nama zapodil policaji s polavtomatiki, ki sva jih srečala par ovinkov nazaj :) Sej bi jih slikala, sam ti ob pogledu na tisto orožje kar roke nad glavo uidejo ;)

Za vse motoriste, ki še ne poznajo ceste SS198: obvezno označit in prevozit! Res da je potrebno precej časa da se pride iz enega na drugi konec, ampak cesta drži, skoraj ni prometa in ovinek za ovinkom, s čudovitimi razgledi. Je pa možno, da ti pot prekriža kakšna čreda ovac... Tega ni v vodiču :D


Cilj je bil Jerzu, ki naj bi bila vinska vasica, ampak glede na odgovor lokalcev kje bi se dalo pogledat kakšno vinsko klet je bil samo: "v restavraciji se kupi flašo". Ampak pot do tega kraja je bila definitivno vredna.


Pogledi lokalcev, kot da prvič vidijo turista, so neprecenljivi :) visoke, strnjene gradnje, na hribu (oz. na gori, to je že skoraj 1000m nadmorske višine), prava otoška Italija :) Sicer pa je bil motor deležen kar nekaj poželjivih pogledov, tako da bo za pazit :)

Ura je kaj kmalu prešla 20:00 in imela sva problem: v okolici trenutne vasice Seui, glede na iGO, ni nobenega kampa ali hostla. K sreči so šle mimo tri ženske (hči, mami, babi; verjetno) ki so nama hitro zrihtale B&B, pa še spremstvo sva dobila, direkt do vrat. Prva najina nočitev izven šotora, je kar malo čudno :)

Je bilo pa danes kar vroče, bc je pokazal tudi 35 stopinj, v dolini. Piha pa še vedno noro, ene parkrat naju je kar dobro prestavilo :)

Nočko,
Klukca

PS: glede oznak, tega pa mi nimamo v CPP-ju: