Zaradi temnih oblakov sva si na hitro skuhala kar na cestnem počivališču, in še preden sva pojedla, je bilo treba iz kovčka zbrskat dežna kombinezona (hvala Renata!). Že ob štartu se je ulilo, potem se je začela še megla, tako da je bila vožnja kar naporna.
V Ajacciu sva se kar vrgla na plažo in se tam malo posončila :) k sreči so se oblaki spravili v drugo smer. No, v bistvu so se še vedno zadrževali nad notranjostjo, tako da je padla hitra odločitev: kampirava tu nekje. Kakšne tri kilometre ven iz Ajaccia sva našla kamp, postavila šotor in se šla malo sprehodit ob obali. :)
Spet pozno vstajanje (ja, jest sem kriv :D), tako da sva se zadnji moment odjavila iz kampa (12h), drugače bi plačala še eno nočitev. Lucija je hitro našla ljubljenčka (kokr da eden ni zadost ;) ), ki ji je malo pogrizel moto opremo - usnje se fino žveči, hehe. Nebo se je zbistrilo in pot se je vila spet v notranjost, čez prelaze in grbaste ovinkaste ceste s čudovitimi razgledi. Za kosilo sva se ustavila kar nekje mimogrede v čisto nepoznani vasici in glej glej: natakar zna angleško (nikjer do sedaj se to še ni zgodilo) in tudi s kartico se je dalo plačat, kar je tudi redkost. Natakar je bil še tako prijazen, da nama je dal svoj obesek za spomin na njegovo vasico ("Remember my village") :) Trenutno sva v Proprianu, tipkava tale blog in gledava kje se bova utaborila.
Kuhanje kosila z Razgledom:
Point de Castagna:
Cesta vrezana v kanjon:
Ni komentarjev:
Objavite komentar