Potem sva se spravila čisto na konico pristanišča in nardila še par nočnih posnetkov:
Bilo je precej megleno. Zvečer sva optimistično pustila (oprane) obleke sušit zunaj, ampak sva zjutraj ugotovila, da to ni bila najboljša ideja - je bilo skoraj bolj mokro kot prej :) pa še električni stolpi so celo jutro brnel, js sem mislu da je nekdo pustil prižgan kuhalnik...
Budilka je bila nastavljena malo kasnej in preden sva vse spravila na svoje mesto, nama je ostalo še kakšne pol ure za mini golf :) po večkratnih poizkusih sva ugotovila, da sva prava profija :D vse luknje sva zadela :D
Še zadnjič skok v najlepše mesto na Korziki:
in kosilo: dagnje v kremni omaki z baziliko in orenk krožnik solate za Lucijo (sporoča, da je bila odlična). Par posnetkov z obzidja, obvezen sladoled in hop na trajekt proti Sardiniji.
Je kar vidna sprememba, ne samo v jeziku, pač pa tudi po stavbah, oznakah in še bolj agresivni vožnji domačinov. V daljavi so se že kazali eni črni oblaki, ampak sva kar dolgo vztrajala (predolgo?), ker kar naenkrat ni bilo več kampov, midva pa vedno bolj pod oblaki. Sva bila že kar malo živčna :) ima pa vožnja v sončni zahod en svoj čar :)
Pristala sva v Valledorii. Najprej je sledil šok: hoteli so 36€ za eno nočitev (nikjer na Korziki nisva dala več kot 25€), ampak po pogovoru v nemščini, z upraviteljico kampa, se je izkazalo da je to cena za dva šotora, ne za dve osebi v enem šotoru. Huh :)
Ni nama jasno, kako to, da se kampi zaprejo konec septembra. Isto je bilo na Korziki... temperature so še čisto ugodne. Je pa res, da folka ni :) očitno bova obsojena na hostle zadnji del poti.
Sva si pa zrihtala italijansko SIM kartico, tako da nama ni treba več iskat FIFI(tm) oz. wifi točk, samo signal (trenutno hodim po kampu, da ga najdem, Lucija pa straži šotor pred mačkami - čisto povsod so) :D
Nočko,
Klukca
Ni komentarjev:
Objavite komentar