Sicilija

Zjutraj sva se zbudila z razgledom na morje. To pomeni, da naju niso zbombardiral :-) in ker je bilo tako luštno, sva se odločila podaljšat bivanje za par ur. Na plaži, seveda.



Pa Lucija je mogla nafutrat mačke, ki so nama celo noč mijavkal pred šotorom:


Na poti do Cagliarija je bilo še nekaj huuuuudih plaž:


Ta zakasnitev se je izkazala za zelo dobro idejo, saj je Cagliari kot pač vsako večje italijansko mesto: nekaj ruševin, kakšna cerkev, smrdi, prometa sem se pa hitro navadil, čeprav je na čase vseeno šokantno. Sploh za Lucijo, hehehe :-D sej ma dobre ročke, k sreč :-)



Na trajekt sva se vkrcala pravočasno in sva bila, po celovitem ogledu, zelo vesela, da sva vzela kabino. Majhni, natrpani avio sedeži za 15 ur vožnje, ne hvala :-) sploh pa je bilo ponoči zelo razburkano morje, naju je kar dobro premetavalo po kabini in še dobro da nimava občutljivih želodcev. Lucija se še zdej mal maje :-D
- Ne, to je sam od Klemnove italijanske vožnje.
- Ah dej no, sej sm merkou.
- Včasih.
- Žabe.

V glavnem, planirala sva, da bova na trajektu:
- oprala cunje
- splanirala preostali del poti
- napisala blog in uredila fotke
- kupila zemljevid Siclije
- se dobro spočila
Pa verjetno še kaj. Ratalo je samo zadnje :) najprej sva se najedla grozdja, potem sva pa samo šla pod tuš in padla dol :D

Iz Palerma sva jo pobrisala hitro kakor je možno, pa še to je bilo preveč. Zaudarjalo je, smeti povsod, ob cesti mrtve živali, promet cik-cak in za po vrhu je motor kazal 37 stopinj (ob 11h). Teklo je iz naju kot iz izvira in do 14h so nama skoraj pošle zaloge vode (4 litri). Tudi prelazi se niso kaj dosti ohladili, samo veter se je pojačal, konkretno, sva imela polne roke dela.



In geniji od domačinov, se v teh razmerah spravijo požigat polja oz. pašnike. Povsod se je kadilo, še v šoping centru, oz. pred njim, so mal zakurl. Pa na teh travnikih ni samo trava, ampak vse njihove smeti: plastika, gume, vsa možna bela tehnika itd. Nama še sedaj lasje smrdijo po dimu. Norci.

Nič čudnega, da ima še voda iz plastenk zanič okus. Mi se sploh ne zavedamo kaj imamo.

No, malo pozitivnih stvari, da ne bo kdo rekel da se samo pritožujeva :-) Klemen ima polne žepe mandljev, ki jih je veselo nabral v Dolini Templjev, Agrigento. Nekaj sva jih že tam snedla in so odlični :-)



Sprehod med dobro ohranjenimi templji in nekropolisom je dobro del. In svetloba je bila ravno prava za nekaj odličnih fotk - sonce je že zahajalo.



Spet ne moreš zgrešit Slovencev, tokrat mladi parček :-) no, pa cesto do sem sva si izbrala zelo dobro, same lokalne, non stop gor-dol-levo-desno.



Manjše vasice so fantastične, simpatične, ful urejene, lokalni utrip je ravno kontra kot v mestu. Ljudje so zunaj: klepetajo, opazujejo, skačejo in so na splošno bolj veseli.

Vkampirana sva par kilometrov južno od Doline Templjev, žehta je oprana, midva pa že skoraj miživa.
Lahko noč.
Klukca