V pričakovanju

Zbudila sva se, spet, v hiški sredi nasada pomaranč. Prvotni plan je bil sicer, da bova ob 8h (ko se zajtrk začne) pripravljena na odhod. No, pa saj v bistvu sva bila, samo na motor je bilo treba znosit stvari (to zna še trajat :) ). In za zajtrk so bile končno tudi žemlje, ne samo prepečenec. Sva se kar orenk nabasala, ker sva pred uradnim zajtrkom pojedla še nekaj kosov pice iz prejšnjega večera. Lačen si ful drugačen in včeraj sva prosila lastnika, če bi bil tako prijazen in nama poklical dostavo pic, ter naročil eno štiri letne čase zame in eno zelenjavno za Lucijo :) koka kola je bila pa itak v hladilniku :D tako dobre pice nisem jedel že nekaj časa. In tudi zelenjavna je imela precej mesa, tako da sem bil res sit, samo Lucija se je "malo" pritoževala :)))



Štartala sva precej zgodaj, za najino povprečje in plan je bil videt ruševine, če sva že v Pompejih. No, nimava ravno dovolj časa za temeljit ogled, ampak že izven ograje bi bilo dovolj. Pa nama ni uspelo :( vse je ali zaraščeno, ali pa za plačljivim parkingom. Saj se bova še vrnila in si vzela magari cel dan, da se v miru prepustiva domišljiji.

Pot naju je vodila čez notranjost, iz zahodne na vzhodno obalo. Super razgledi, ceste so itak vse luknjaste in Lucije ne boli več rit, ker sem ji posodil povštrček, tako da sva lahko naredila kar nekaj kilometrov. Vmes sem seveda spet zgrešil en odcep, ampak ni panike, sva šla pa pač po drugi cesti, malo naokoli :)



Za kosilo sva se ustavila mimogrede v eni kmečki hiši. Od zunaj podrtija, znotraj pa diši in odlično, staro, kmečko vzdušje, vključno s krušno pečjo. Opala, to pa bo nekaj. Takoj je prišel do naju lastnik in v polomljeni angleščini razložil kako imajo fajn bufet. Je izgledal res dobro, ampak tam ni bilo nič toplega...
- "Kaj priporočate?"
- "Meso."
- "Lucija bi pico, brez mesa."
- "Danes ni picerije."
- "Kaj pa kaj drugega, brez mesa?"
- "Hmmm, samo malo. Njoke s paradižnikom in baziliko."
- "OK, ene njoke in eno porcijo mešanega mesa."

Njoki so bili hitro postreženi, ampak so bili z ragujem, tako da ne bo šlo. "Ok, bomo zamenjali". Prinese drugič, majhna porcija, ampak bo že. Potem dobim jaz en kupček nabodal.
- "Čakaj no malo, kaj pa ostalo meso? Naročil sem plato."
Nekaj zakolne in še enkrat prebere menu, ter vidi da je naredil napako.
- "Prinesem še ostalo."

Hehehehe, ni čudno da je taka ogromna restavracija tako prazna. Jaz sem se sicer najedel, Lucija bi pa kamot še kakšno porcijo :) mimogrede sem rezerviral B&B.

Ko sva prišla do vzhodne obale, se je hitro stemnilo. Imela sva še nekih 130km do prenočišča in vožnja skozi mesta je obupno počasna, tako da sva sklenila it kar po avtocesti. Tokrat naju je iGO začuda pravilno pripeljal :)

Se je pa promet kar naenkrat precej umiril. To sva opazila oba. Zjutraj sva rabila ven iz Pompejev, in mimo Napolija, uro in pol časa, ter precej živcev. Na vzhodni obali je pa vse bolj počasi, manj agresije, skoraj luštno :) no, še vedno ne smem preveč v ogledala gledat, ker vozijo 2cm za ritjo. Sedaj razumem, zakaj jih ima večina kar poklopljene, hehehe (no, pravi razlog bi bil ozke ulice, ampak tudi to je ena od možnosti :D ).

Trenutna sva v luštni sobi na vrhu hriba zraven Ancone in Lucija mljaska kruh, ker je od kosila, pardon malice, že minilo nekaj časa. Upam, da mi pusti še kaj za zajtrk ;)
Ostalo nama je še dobrih 600km in padla je odločitev, da jutri potegneva po avtocesti kar do doma. Ozioma do Umaga in si vzameva soboto za počitek.

Lahko noč,
Klukca