Na, pa sva jih le dočakala... dobrote Sarajevske baščaršije :) sicer sva bila kar fejst utrujena od celodnevne vožnje (550km), ampak je bilo vse po planu. Zjutraj sva štartala samo s polurno zamudo tako da sva tudi pol ure kasnej prispela v hostel. Do Novega Mesta po avtocesti, potem pa lepe ovinkaste ceste skoraj do konca.
Slapovi Slunjčice:
Plitvička jezera (in slapovi):
Lucija si želi postati pilotka ;) samo ššš, to je skrivnost. V bistvu tako huda skrivnost, da sva mogla it pogledat skrivno vojaško bazo (Željava):
Pred vhodom v skrivni kompleks se nahaja nekaj rje (razen tistega v ospredju, haloo):
Vmes naju je malo opralo, ampak takile pogledi hitro razvedrijo (Jajce):
Lucijo tišči (ona pravi da se je razgibavala) :D na vrhu Komarja:
Potem se je počasi stemnilo, zavila sva še na eno bližnjico do Sarajeva (časovno vzame več časa), kjer so na vsakih nekaj kilometrov potekala gradbena dela, tako da sva še malo offroadala. Stalno so bile neke vasice in komaj sva dočakala prihod v mesto. Kmalu po prihodu (čist' crknjena) sva se spravila v bolj udobne cunje in prvo na Baščaršijo na čevape (in pite), potem sva pa samo padla dol. Naslednje jutro sva takoj nadaljevala pohod po čevabdžinicah in kafeterijah :)
V Sarajevu igrajo šah malo večjih dimenzij kot smo vajeni:
Med hotelom Evropa in pokritim bazarjem:
Tudi Lucija je končno prišla na svoj račun (sva bla tako lačna, da nisva uspela slikat čevapov):
In pa še hiter sprehod na en bližnji mali hribčič, pogled iz pokopališča Alifakovac:
Trenutno pavzirava od vseh pojedin, uspelo nama je celo očistit čeladi in šipo na motorju (res majo mastne hrošče!). Pieva pivo, jeva jagode in piševa tale blog. Jutri je v planu zgodnje vstajenje, še malo kave in pit, potem pa naprej preko Mostarja do Dubrovnika z nekaj zanimivimi postanki.
Lepo je, dobro je in ko prideva domov bo treba na dieto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar